EU: Lepotne trditve (beauty claims) vs. zdravstvene trditve (health claims) na živilih

Zadnja leta so v porastu obogatena živila in prehranska dopolnila, ki kot ciljno publiko targetirajo predvsem žensko populacijo z namenom izboljšanja lepote, kot npr. vpliv na lase, nohte in kožo. Tipični predstavniki sestavin, uporabljenih v tovrstnih živilih so kolagen, MSM, hialuronska kislina in drugi. 

Če so trditve v smislu npr. pravilnega delovanje kože ali za zdravje kože jasno definirane kot zdravstvene trditve, ki jih ureja harmonizirana evropska zakonodaja, z uredbo 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, so t.i. lepotne trditve regulirane le s splošno živilsko zakonodajo, ki določa, da navajanje lastnosti živil za potrošnika ne smejo biti zavajajoče, temveč jasne, dokazane in zlahka razumljive. Tipične lepotne trditve v zvezi s kožo so zmanjševanje gubic, glajenje kože, sijoča in napeta koža ter podobno.

To seveda ne pomeni, da lepotnih trditev ni možno uporabljati. Nasprotno, njihova uporaba je ob dobrih dokazih o delovanju (verodostojne študije) povsem možna, prednost je tudi ta, da za uporabo tovrstnih trditev niso potrebni dolgotrajni postopki evalvacije preko Evropske agencije za varno hrano (EFSA) in posledično odobritve na Evropski komisiji. 

Razlikovanje med lepotnimi in zdravstvenimi trditvami je včasih lahko zelo težavno, saj lahko že ena beseda popolnima spremeni definicijo trditve. Dodatno težavo lahko predstavljajo različni pristopi uradnih inštitucij dojemanja enih in drugih trditev znotraj članic EU.

Ali potrebujete dodatna znanja ali pomoč pri pregledu ustreznosti sestavin in ostalih lastnosti izdelkov pred vstopom na trg?

S pomočjo naših svetovalnih storitev vam lahko v celoti pomagamo pri temeljitih pregledih ustreznosti izdelkov za vstop na slovenski trg ter tudi tuje trge ter možnosti za legalno trženje prehranskih dopolnil.